Avtor: Rasto Kirn

V eni od občin, kjer sodelujem pri prostorskem načrtovanju, sem predlagal ureditev parka na robu naselja. Območje leži ob drugi najpomembnejši prometnici kraja, ki danes poteka po robu naselja. Na drugi strani parka bo nova, vzporedna cesta, za njo pa naj bi se naselje v prihodnje širilo proti zahodu. Moja predstava zato ni le klasična ureditev nove stanovanjske soseske, v katero bi med hiše naknadno vstavili še nekaj zelenih površin.

Prvi prostor novega območja bi bil torej park.

Lociran med prometnicama bi bil javni park opremljen z otroškim igriščem, manjšim športnim igriščem in glasbenim paviljonom. Veliko bi bilo dreves, sence in klopi. Park bi se navezoval na krožno zeleno pot okoli naselja in naprej ob reki.

Stanovanjska pozidava bi se začela šele za parkom in vzporedno cesto ter se proti zahodu postopoma odprla v krajino. Na njenem robu predlagam tudi vodno akumulacijo, ki bi imela predvsem funkcijo zadrževanja poplavnih voda.

Tako park ni samo zelena površina ob cesti. Je rob naselja, njegov javni obraz in prehod med pozidanim prostorom in odprto krajino.

Prav zaradi parka sem se odpravil na Dunaj.

 

Ko urbanist postane turist

Na Dunaj sem se zapeljal v nedeljo. Logična odločitev: manj prometa, manj turistov, lažje parkiranje in manj gneče.

No ja.

Na Dunaju sem se še enkrat prepričal, da pojem “overtourism” ni samo modna beseda.

Ko sem lačen hodil po mestu in mimo sedmih lokalov zapored nisem našel proste mize, ker bi moral nanjo očitno pomisliti že nekaj dni prej, se mi je kar milo storilo. Pa samo preprostega, avtohtonega dunajca sem si želel!

In sem pomislil:

Nas to čaka čez deset let tudi v Ljubljani in čez dvajset let v Mariboru?

Morda je to vprašanje nekoliko pretirano. Toda prav takšni trenutki so zanimivi, ko opazuješ mesto. Urbanist vidi prostorsko strukturo, turist išče mizo za kosilo, domačin pa verjetno samo želi priti domov.

Vsi trije uporabljamo isto mesto – vsak na svoj način.

 

Zakaj torej Dunaj?

Dunaj je za urbanista nevarno mesto.

Človek se lahko hitro ujame v past, da začne občudovati arhitekturo in pozabi gledati mesto.

Mene tokrat niso zanimale samo znamenitosti. Zanimalo me je predvsem, kako mesto oblikuje javni prostor.

Pripravil sem si tri glavne teme.

Prvi je bil Gürtel – velika prometna struktura, ob kateri me je zanimalo, kako je mogoče tudi ob zelo prometni cesti ohraniti prostor za ljudi, šport in zelenje.

Druga sta bila Ring in Karlsplatz. Tu me je zanimal odnos med velikim javnim prostorom, prometom in arhitekturo. Kako posamezna stavba ali objekt postane prostorski poudarek?

Tretja tema je bila voda. Za novim stanovanjskim območjem v svojem projektu predvidevam akumulacijo. Njena osnovna naloga je tehnična – zadrževanje poplavne vode. Toda ali lahko takšna ureditev postane tudi del kakovostne krajine?

To so bila vprašanja.

Dunaj pa je imel zame pripravljene nekoliko drugačne odgovore.

 

Najprej Zacherlova hiša

Kraj sem začel raziskovati v strogem centru mesta. Na Dunaju se seveda najprej srečaš s tem, kar človek pričakuje od velikega mesta – z arhitekturo.

Zacherlova hiša je eden tistih objektov, mimo katerih urbanist težko gre brez premisleka. Pa ne le zaradi avtorja Plečnika. Njena zunanjost je izrazita in nepričakovana, saj se ne poskuša zliti z okolico. Prav nasprotno – objekt se zaveda samega sebe.

Še bolj zanimiva pa je notranjost.

Detajli notranjosti so na povsem drugem nivoju. Ali pa je za njihovo tankočutnost krivo merilo?

Tu sem se znova spomnil svojega projekta.

Ko govorimo o mestu, pogosto razmišljamo o stavbah. Toda poudarek ni nujno samo objekt. Lahko je tudi prostor.

In prav to me zanima pri mojem parku.

Ne potrebujem velikih stavb, da bi novemu delu naselja dal identiteto. Potrebujem dobro oblikovan prostor, ki ga ljudje prepoznajo kot svojega.

 

Ring in Karlsplatz – ko promet ni sovražnik mesta

Naslednja postaja je bil Ring.

Ko človek gleda Ring kot urbanist, ga vidi drugače kot turist.

Ring je seveda prometnica, vendar ni samo to.

Ob njem so nastajali veliki javni prostori, pomembne stavbe, parki in reprezentativne mestne površine. Promet je del tega sistema, ne pa njegov edini namen.

Na Karlsplatzu je to še posebej očitno.

Wagnerjeva postaja mestne železnice je skoraj arhitekturni objekt v objektu. Prometna infrastruktura sama postane del podobe mesta.

Potem je tu Secesija.

Tudi ta ni pomembna samo kot arhitekturni spomenik. S svojo pojavnostjo pomaga oblikovati prostor, v katerem stoji.

Tu sem se znova vrnil k vprašanju svojega parka.

Kako naj človek ve, da je prišel v poseben del naselja?

Ni nujno, da mu to pove tabla.

To lahko pove prostor sam.

Drevesni nasad. Paviljon. Posebna ureditev poti. Pogled proti reki. Vodna površina. Skulptura. Morda glasba.

Identiteta prostora nastane iz kombinacije stvari.

 

Park, kjer ljudje ostanejo

Potem sem končno našel tisto, kar je bilo za moj projekt vsekakor pomembnejše od znamenitih dunajskih stavb.

Park.

In ljudje.

Lokali, mize, drevesa, senca, ljudje na travi …

Tu je odgovor na vprašanje, ki ga v urbanizmu pogosto preveč zapletemo:

Kaj naredi park dober?

Morda njegova velikost in njegova arhitektura sploh nista tako pomembna?

Predvsem je pomembno, da ga ljudje uporabljajo.

Nekdo sedi pod drevesom. Drugi pije kavo. Otroci se igrajo. Nekdo leži na travi. Nekdo gre samo skozi.

Park postane dober takrat, ko ni več samo načrtovana površina, ampak postane del vsakdanjega življenja.

In to je precej pomembna ugotovitev za moj projekt.

Če bo park na robu novega naselja samo lepo urejena zelena površina, bo ostal kulisa.

Če pa vanj umestimo otroško igrišče, športno igrišče, glasbeni paviljon, lokale, klopi, senco in povezave do drugih zelenih površin, lahko postane javni prostor naselja.

 

In potem se je začel moj načrt podirati

Gürtel si žal nisem ogledal, kot sem načrtoval. Prav tam sem želel preveriti, kako je mogoče med dvema močnima prometnima koridorjema ustvariti prostor za šport in zelenje.

Da bi si lahko vse te med seboj precej oddaljene ureditve čim bolje ogledal, sem si pripravil skoraj vojaško natančen načrt.

Avto sem pustil v predmestju, na začetku podzemne železnice U3 pri Erdbergu, in kupil celodnevno vozovnico za javni potniški promet. Od tam naj bi se premikal s podzemno železnico in tramvaji, med posameznimi lokacijami pa čim manj hodil.

Načrt je bil dober.

Dunaj pa je imel očitno svojega.

Kako naj bi pomislil, da bo ravno tisti dan skozi mesto potekala kolesarska dirka?

In ne nekakšna manjša lokalna prireditev.

Cela cesta je pripadala kolesarjem.

Prometni režim je bil spremenjen, tramvaji so vozili po prilagojenih voznih redih, moja načrtovana tramvajska linija okoli Ringa pa sploh ni vozila.

Celodnevna vozovnica je bila sicer še vedno veljavna.

Samo uporabiti je nisem mogel tako, kot sem načrtoval.

To je bil pravzaprav zelo nazoren prikaz tega, kar sem prišel na Dunaj gledat:

komu pripada mestni prostor?

Tisti dan je bil odgovor zelo jasen.

Za nekaj časa – kolesarjem.

In če dobro pomislim, je bilo v tem nekaj zelo urbanističnega. Ista mestna cesta, ki je običajno namenjena motornemu in javnemu prometu, je za nekaj časa postala prostor povsem druge rabe.

Mesto je pokazalo, da prometna površina ni nujno ves čas namenjena samo eni funkciji.

 

Dunaj in vsi njegovi načini premikanja

Na poti sem naletel tudi na tramvaj.

In na motorizirano kočijo.

Na Dunaju je bilo tistega dne očitno mogoče srečati tramvaj, motorizirano kočijo in profesionalni kolesarski peloton.

Sam pa sem imel dnevno vozovnico za javni promet in hodil peš.

Precej.

Po določenem času je postalo jasno, da celotnega itinerarija ne bom zmogel. Mesto je bilo preveliko, razdalje predolge, noge pa niso bile več pripravljene sodelovati pri mojem urbanističnem eksperimentu.

Nekatere stvari sem moral izpustiti.

Toda prav zaradi tega sem začel mesto gledati nekoliko drugače.

 

In potem pride voda

Na koncu sem prišel do Donauinsla.

Tu se prostor nenadoma odpre.

Ni več občutka, da je vse določeno z objekti, cestami in parcelami, čeprav je tega ogromno. Voda, zelenje, poti in odprt prostor ustvarijo povsem drugačen način doživljanja mesta.

Tudi tu ne gre za neposredno kopiranje. Moja predlagana akumulacija ni Donauinsel in načrtovana širitev slovenskega naselja seveda ni Dunaj.

Toda vprašanje je podobno:

Ali mora biti vodna infrastruktura samo tehnični objekt?

Menim, da ne.

Če moramo v prostoru zadrževati vodo, lahko to ureditev hkrati uporabimo za oblikovanje krajine, poti, pogledov in prostora za ljudi.

Akumulacija tako ni več samo nekaj, kar moramo imeti zaradi poplavne varnosti.

Lahko postane del zgodbe prostora.

 

Mesto ni načrt

Ko sem se pozno popoldne vračal, sem imel občutek, da moj ogled pravzaprav ni bil posebno uspešen.

Nisem videl vsega, saj nisem izpolnil celotnega programa.

Nekatere stvari sem videl samo od daleč, druge sem moral izpustiti.

Toda morda je bila ravno to največja korist tega dne.

Urbanist si mesto pogosto predstavlja kot sistem.

Narišeš ceste. Določiš rabe. Predvidiš park. Narišeš zeleno pot. Določiš akumulacijo.

Povežeš vse skupaj.

Potem pa pride kolesarska dirka.

In načrt se spremeni.

Mesto je namreč živ organizem.

V njem so ljudje, promet, prireditve, vreme, naključja in vsakdanji dogodki.

Tega na prostorskem načrtu ne moreš popolnoma predvideti.

Lahko pa načrtuješ prostor tako, da bo dovolj kakovosten tudi takrat, ko se življenje v njem ne bo odvijalo povsem po načrtu.

 

Kaj sem torej prinesel z Dunaja?

Na Dunaj sem šel gledat park, vrnil pa sem se z razmišljanjem o življenju naselja.

Park ob prometnici ni samo park.

Je lahko vhod v naselje. Je lahko njegov javni obraz. Je prostor srečevanja.

Je povezava med naseljem in reko. Je začetek zelene poti.

In če se za njim začne stanovanjska pozidava, je lahko tudi prvi člen prehoda iz mesta v krajino.

Zato se mi danes zdi še pomembneje, da pri načrtovanju novega dela naselja ne razmišljamo samo o tem, koliko stanovanj lahko vanj umestimo.

Najprej moramo vedeti, kakšen prostor želimo, kakšen prostor ljudje potrebujejo.

Stanovanja lahko potem postavimo okoli njega.

 

Na Dunaj sem šel pogledat park. V resnici sem se vrnil z razmišljanjem o robu naselja.

Kolegi so me prosili, naj organiziram izlet po Pomurju in Slovenskih goricah. Rekel sem “Z veseljem” — in ker sem arhitekt in po naravi ziheraš, sem to vzel dobesedno. Preden sploh pomislim na skupinski program, moram pot prehoditi sam, preveriti, kaj deluje, kaj ne, in kje se najde dobra hrana. Za takšno nalogo sem brez razmišljanja vzel s seboj najboljšo testno skupino, ki jo imam: svojo družino.

(Opomba za moje najbližje: vi ste bili dejanska kontrolna skupina. Hvala za priložnost.)

 

Sele: rotunda svetega Nikolaja, ali kako je 800 let videti sveže

Začeli smo v Selu pri okrogli kapeli, ki je med najstarejšimi arhitekturnimi spomeniki Prekmurja — rotunda iz sredine 13. stoletja, posvečena svetemu Nikolaju. Kraj se v pisnih virih prvič omenja šele leta 1340, stavba pa je, kot je razvidno iz arhitekturnih značilnosti, starejša. Po legendi so jo gradili templarji. Danes jo krasi skodlasta streha z lesenim zvonikom, v notranjosti pa freske iz začetka 14. stoletja — in okrog leta 1400 nastali obsežni prizori na stenah in v kupoli.

Brez lokalne vodičke bi bil ogled precej tih. S pomočjo razlage, ki je poslikave postavila v kontekst, pa smo kar lepo »prebrali« zidove — kar ni malo za ekipo, ki je večino jutranjih uric porabila za prepričevanje, da se sploh vstane.

 

Bogojina: Plečnik, krožniki in dozidava, ki je spremenila smisel besede

Bogojinska cerkev Gospodovega vnebovhoda je eno od redkih Plečnikovih del zunaj Ljubljane. Arhitekt je leta 1924 dobil povabilo tamkajšnjega župnika, staro gotsko cerkev pa je namesto da bi jo porušil, vključil v novo zasnovo — postala je vhod. Nov del s kamnitim stebrom in ravnim lesenim stropom, okrašenim s krožniki bogojinskih lončarjev, je postal cerkvena ladja. Valjast zvonik poudari celoto navzven.

Nismo bili najavljeni, a cerkev je bila odprta. In priznam — beseda »dozidava« je tu dobila čisto nov pomen. Da obstoječ objekt postane vhod, nov del pa vsebina — to je zamisel, na katero jaz zagotovo ne bi prišel. Vsaj ne ob prvi kavi.

 

Odranci: osmerokotna cerkev, kupola, ki se je porušila, in osem stebrov z imeni

Po Bogojini smo se ustavili v Odranciih pri cerkvi Sv. Trojice. Načrte zanjo je leta 1946 izdelal Janez Valentinčič — Plečnikov učenec — a gradnja se je začela šele leta 1964. Potem se je leta 1966 porušila kupola. Nesreča je zahtevala osem življenj, ki jih danes spominjajo stebri v notranjosti, vsak poimenovan po eni od žrtev. Stane Kregar je med letoma 1968 in 1972 poslikal 220 kvadratnih metrov fresk.

Tu se moram za hip zaustaviti: profesor Valentinčič je bil namreč pred skoraj pol stoletja moj profesor. Torej na samem začetku mojega študija. Malce nostalgično, malo ganljivo — in popolnoma nepotrebna informacija za kolege, ki jih bom sem pripeljal. Ampak v blogu gre. Cerkev leži ob poti med Bogojino in Jeruzalemom in nisem imel nobenih težav, da sem prepričal družino za postanek.

 

Jeruzalem: polno parkirišče in odločitev, ki je bila prava

Jeruzalem v Slovenskih goricah stoji na mestu nekdanjega molitvenega stolpa, ki so ga obiskovali romarji na poti v Sveto deželo. Cerkvica Žalostne matere božje je bila postavljena pred skoraj 400 leti kot zahvala po koncu kuge.

Ko smo prišli, je bilo parkirišče polno. »Lepša cerkev je v Svetinjah,« sem dejal, in preden je kdo uspel ugovarjati, smo se že peljali po panoramski cesti vzdolž grebena vinorodnih gričev. Tisti, ki Slovenijo dobro poznajo, vedo – cesta v Svetinje je že sama po sebi vredna postanka.

 

Svetinje: cerkev, ki je bila zaprta, in gostišče, ki je bilo odprto

Cerkev Vseh svetnikov v Svetinjah velja za eno najlepših na tem območju — in po mojem je to ocena, ki drži. Predhodno sem se telefonsko dogovoril z župnikom, ki je bil načeloma pripravljen sprejeti nas — a tisti dan je imel maše na več krajih. Trkali smo, pa se nihče ni javil. Župnika so zadržali gasilci na enem od žegnanj. Prav nič dramatičnega, le malo neizpolnjeno pričakovanje.

No, za materialno dušo smo poskrbeli v gostišču Taverna, peš le deset minut stran. In tisto hrano — rekel bi: vredna je, da greš peš tudi dvajset minut. Ali pa trideset. Odvisno, kaj naročiš.

 

Zaključek: vreme, družina in kolegi, ki še čakajo

Lepo vreme in dobrovoljna družina sta bila idealna kombinacija za dan, ki je združil arhitekturno zgodovino, malo pohodništva in solidno kulinariko. Kdor je prišel brez (večjih) pritožb skozi pet cerkvenih postankov — in med njimi eno z zaprtimi vrati — si zasluži vse pohvale.

Program je torej preverjen. Pot deluje, hrana je odlična, narava pomirja — in stare arhitekture je dovolj za cel dan pogovora.

Ostane le še izvedba za goste. Ki bodo, priznam, verjetno malce bolj zahtevni od moje družine. Ali pa ne — če začnemo s Taverno in pustimo Plečnika za sladico.

 

 

Če te ti kraji zanimajo, si poglej še:
Svetinje in Jeruzalem, Slovenske gorice