Nedeljski obisk dvorca Frajštajn v Spodnji Polskavi
Nismo načrtovali še enega muzejskega dne. A včasih se najboljši izleti zgodijo takrat, ko samo malo podaljšaš soboto v nedeljo.
Slovenski kulturni praznik smo že v soboto obeležili muzejsko, v nedeljo pa se je porodila ideja – gremo še kam! A kam? Težka bo – toliko vsega je na voljo. In potem se pojavi predlog – dvorec Frajštajn v Spodnji Polskavi.
Na Facebooku smo že prej opazili njihova kratka video vprašanja na temo orožje, grbi, tiskarski stroji … Ko smo izvedeli, da bodo danes tiskali Prešernovo Zdravljico – no, to je bil trenutek, ko je bila odločitev sprejeta.
Dvorec Frajštajn (Freistein)
Dvorec Frajštajn je, odkrito povedano, v precej žalostnem stanju. Pristava ob njem pa k sreči živi – in prav tam se začne ogled. In hitro nam postane jasno, da smo se odločili prav.
Najprej moške zadeve
V pritličju nas pričaka tisto, zaradi česar se fantovske oči pogosto zaiskrijo: možnarji, topovi, helebarde, meči in sablje.
Ob vsem tem se seveda tudi meni pojavi klasično vprašanje: kako močni so morali biti ljudje, da so to orožje sploh uporabljali? Že samo pogled nanj pa te opozori, da gre zares in ga opazuješ na varni razdalji.
Ko vodi nekdo, ki mu je mar
Lastnik razstave in vodnik, Janez Kamniški, hitro ugotovi, da nismo prišli samo na hiter ogled. In nas povabi še v zgornje prostore – tja, kjer orožje zamenja beseda.
Ko knjige še niso nastajale s tipkovnico
Tiskarski stroji iz davnih časov, najmlajši iz 19. stoletja, svinčene črke, iz katerih so nastajali stavki – črko po črko.
Sinko kar ni mogel verjeti, da knjige nekoč niso nastajale izpod tipkovnice ali printerja. Da si moral vsako črko prijeti v roke. In vse so bile zrcalne!
Ogledali smo si Trubarjev Katekizem, Dalmatinov Abecedarium in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Knjige, ki jih običajno poznamo samo po imenih, so tukaj postale nekaj zelo konkretnega.
Še malo resnega duha
Za naslednjimi vrati nas spet ujame drugačno vzdušje: ščiti, oklepi, čelade, sekire in meči, slavnostna ženska oblačila, modeli bojnih ladij.
Na sredini prostora stoji masivna miza za petnajst ljudi – takšna, ob kateri si zlahka predstavljaš resne pogovore iz nekih drugih časov. V ozadju pa še ena mogočna pisalna miza, za katero bi lahko rekel, da je za “pravega gospoda”.
Zdravica
Da, tudi to.
Žena je domov odnesla sveže tiskan izvod Prešernove Zdravljice. V majhnem formatu, a z veliko simbolike. In popolna pika na i nedeljskemu obisku. Za dodatek pa smo še izvedeli, da Zdravljica ni bila vedno Zdravljica. Najprej je bila Zdravica, potem Zdravlica, šele kasneje je dobila današnji »lj«. Očitno Prešeren še ni imel opravka s samodejnim popravljanjem besedila.
Ta nedelja nas je še enkrat spomnila, da kultura ni nujno tiha, resna ali oddaljena. Lahko je radovedna, otipljiva in zelo družinska.
Če iščete izlet, ki združi zgodovino, zgodbe in drobno presenečenje ob koncu – Frajštajn v Spodnji Polskavi je vreden obiska. Ste že bili tam?
Dvorec Freistein
+386 41 261 618
kamniski@gmail.com
https://www.facebook.com/profile.php?id=100072420397873
Dodaj odgovor