Gospodarsko razstavišče in profesor Koželj
Oktober je čas za vsakoletni arhitekturni zbor (tokrat v Ljubljani), kjer se arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci zberemo, da pokimamo drug drugemu in se pretvarjamo, da razumemo vse in vsakogar, predvsem pa prihodnost. Dopoldanski ogled Odprtih hiš Slovenije sem elegantno preskočil – ne, hvala, kot planer nisem za turistične ture po projektih “drobnega” merila. Raje sem se priključil sprehodu po Gospodarskem razstavišču, kjer nas je vodil stari znanec, profesor Janez Koželj. Ker ni več na faksu, kjer bi moral paziti na vsako besedo, je stresel kar nekaj sočnih resnic o GR-ju, vse v humornem tonu brez kančka zajedljivosti. Človek je legenda! Mimogrede, izvedel sem, da sem pred 40 leti delal za enega od arhitektov, ki je GR spravil na noge. Morda sem mu nosil kavo?
Odprta kuhna in obljuba za obletnico
Za kosilo nas je nekaj zavilo na Pogačarjev trg, kjer Odprta kuhna vsak petek diši po vsem, od burgerjev do enolončnic. Med grižljaji fingerfooda smo se pritoževali, kako vedno zamočimo organizacijo obletnic faksa. Pa je Tanisa zgrabila telefon in – bum! – rezervirala prostor v gostilni za čez tri tedne. Končno, zdaj moramo samo še priti… ali vsaj poslati prepričljiv izgovor.
Slovenska arhitektura in prostor 2025
Sledilo je odprtje razstave “Slovenska arhitektura in prostor 2025” na Kongresnem trgu, kjer so panoji nagrajenih del vabili k občudovanju. Tam sem srečal ministra prvič po nastopu funkcije. Še vedno govori, kot da ima rešitev za vse svetovne probleme, ampak ga cenim – je strokovnjak, ne karierni politik, ki bi se učil našega jezika iz učbenika. To je v naši branži redkejše kot dober naročnik!
Simpozij: 2075
“Simpozij; 2075” na Akademiji za glasbo je bil prava poslastica. Filozofa Peter Klepec in Hana Hawlina sta me navdušila s svojimi vizijami, še posebej Hana, ki mi je podarila nov moto: “Živimo v ruševinah planerskih zmot!” Seveda, za nas, ki sanjamo velike projekte, to ne velja – naši načrti bodo verjetno čakali na izvedbo še, ko bomo vsi že globoko v penziji. Okrogla miza je bila bolj resna, polna jamranja nad ovirami v planiranju, a sem izvlekel zlati zaključek: “Kjer je volja, se najde pot!” Saj vsi vemo, da se da planirati tudi v okviru pravil, ki ne omogočajo kreativnosti, če imamo sredstva, da presežemo vrtičkanje sektorjev (no ja, poleg denarja tudi čas in širši konsenz).
Slavnostna podelitev priznanj
Na slavnostni podelitvi priznanj smo najprej prisluhnili ministru Jožetu Novaku, ki je videl zapolnjevanje vrzeli med planiranjem in projektiranjem, in predsedniku ZAPS Jerneju Prijonu, ki je hvalil napredek zbornice. Točke je povezoval pianist Bowrain.
Zaprl sem oči, na začetku preslišal kakšen oster ton, potem pa se počutil kot na koncertu Keitha Jarreta izpred 50 let. Res, padel sem not!
Novi člani ZAPS
Nagrade so podelili in predstavili še sveže člane ZAPS. Uboga mladina! Mislijo, da so zdaj na konju, a pravo delo se šele začenja in bodo kmalu ugotovili, da imajo osla. Dobrodošli v naš cirkus!
Kazino Jazz klub
Za konec smo se preselili v Kazino Jazz klub, kjer je bilo druženje v živo. Tukaj sem obvestil še ostale prisotne sošolce, da letos organiziramo generalko pred naslednjo, okroglo obletnico vpisa na faks. Priznam, da si pred 50. leti nisem predstavljal, da bom zdržal tako dolgo!
Ampak to je že naslednja zgodba…
Preko 100 profesionalnih fotografij Mateje Jordović Potočnik si lahko pogledate še na:
https://zaps.si/vse-novice/dan-arhitektov-2025/
Dodaj odgovor