Trajnosti in turizma so me ponavadi polna usta. Pravzaprav to ni nič čudnega, saj še celo naši službeni izdelki nagovarjajo naročnike v tej smeri. Ko pa je eden od ZUM-ovih mednarodnih projektov ponudil priložnost, da stopim od besed k dejanjem, sem jo seveda zagrabil z vsemi štirimi. Pravzaprav bolj na duševni ravni, ampak to je že nadaljevanje zgodbe.
Službeni kolega je pripravil ogled/izlet, ki smo ga ponotranjili kot team building. Kolesarjenje po bregu Mure zna biti večplastno. Mešajo se namreč območja zaščitene narave, kulturnih in etnoloških znamenitosti ter posamezni bolj ali manj sonaravni posegi v prostor. Naš obisk je bil predviden na nedolžen način, da ob pametni organizaciji tudi naš ogljični odtis ne bi poslabšal stanja. Za zagotovitev številčnejše udeležbe (beri: Rasto in morebitni podobno brezkondicijsko pripravljeni sodelavci) je bil predlagan terensko oziroma športno nezahteven levi breg Mure. In smo idejo vzeli za svojo!
Projekt: na trajnostno mobilnostni način izvesti ogled levega brega Mure (avstrijska stran) med Šentiljem in Gornjo Radgono in obisk posameznih predvidenih znamenitosti. Projekt ni raziskovanje nepoznanega, saj predstavlja le manjši izsek turistične kolesarske transverzale kolesarske poti Mura (celotna Murradweg 2 je dolga 320 km) na zadnjem delu njenega poteka po Avstriji.
V stilu smo začeli že samo pot – z vlakom do Šentilja, potem pa na kolesa! Dan se je šele dobro začel, zato smo doživeli prebujanje narave, kot ga v mestu nismo vajeni. Na eni strani je hotela Mura povedati, da bo hitrejša od nas, na drugi strani so počasi dvigajoče se meglice govorile, da je še čas.
Prva postaja – Koča pri brodu čez Muro blizu kraja Weitersfeld an der Mur. Jutranja kavica, čaj, prvi piškoti, energetske ploščice in domača koza Lisl so poskrbeli, da smo se zbudili. Ker se še nisem zavedal, koliko je pred nami še poti, nisem poklical brodarja, da pride s slovenskega brega pome. Pa tako blizu je bilo do Sladkega Vrha na oni/naši strani!
Mureck (po domače Cmurek) je predstavljal zaresno postajo. Na tem območju smo namreč imeli pravi “program” z ogledom mlina na Muri, kosilom ter ogledom razglednega stolpa.
Spet delujoči plavajoči mlin na Muri “Bartholomaeus Lorber” leži ob levem bregu Mure tik pred Mureckom. Zgrajen je bil leta 1997 po originalnem modelu. Vstopnino za ogled se plača v gostinskem lokalu (Schiffsmuehle) na bregu, pozitivno pa je, da so nas tudi tu sprejeli v slovenščini ter dali še popust.
“Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži.” Ko smo otroci prvič slišali to uganko, je bila težka, saj mojstrov za takšne strehe že v mojem otroštvu praktično ni bilo več…
Kolesarska pot skozi Mureck predstavlja del UNESCO-vega biosfernega območja “Mura – Drava – Donava”, največjega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Zaznamuje ga izredna raznolikost pokrajin, kulture in kulinarike.
Kolesarska pot Evropska amazonka se začne v Avstriji, tukajšnji odsek poteka najprej po avstrijsko-slovenski meji, prečka nato Slovenijo, nadaljuje na Hrvaškem, Madžarskem in konča v Srbiji.
Tile Avstrijci so neverjetni, vsako lužo (beri: opuščeno gramoznico) spremenijo v turistično destinacijo. Verjetno ena pomembnejših točk (hrana!) na naši poti je bil Roecksee v vasici Misselsdorf. Seveda je tam jezerce, pa avtocamp, pa parcele s pavšalisti za avtomobilske prikolice, pa parcele za lesene hiške… Glede na uro je bila nam seveda najpomembnejša gostilna in dovolj dolga miza, da lahko za njo posedemo skupaj. Pa prostor za vse naša utrujena vozila. Le zakaj sem pravzaprav sploh še mislil na svoje kolo, po tolikem času se je že začelo vse bolj obnašati kot mučilna naprava.
Ni kaj, po kosilu sem si predstavljal, da sem kot prerojen. Dokler nisem spravil svoje riti nazaj na kolo. Le kdo si je izmislil nekaj na pogled tako nedolžnega, pa obenem tako mučilnega? Komaj sem čakal na naslednjo točko ogleda – Murturm.
Ja, razgledna točka je prav zanimiva. Vidi se zelo daleč, ampak tudi v daljavi je enako kot pod nami – gozd. Ah ja, in pa tukaj v bližini niti ne tako zelo mirna Mura.
In potem se je začelo trpljenje. Ostali kolesarji so držali tak tempo kot zjutraj. Ni šans, da se ustavim in naredim kakšno fotko, ne ujamem jih več. In tako sem stiskal zobe, da sem jih nedaleč od vasi Donnersdorf še ujel pri kolesarskem mostu čez Muro, preko do okrepčevalnice Bicikl bar na desnem bregu nisem več uspel pogledati.
Potem pa smo se razšli. Ne povsem, nekaj čutečih duš me je spremljalo, verjetno v strahu, da bom zavil v prvi lokal in obupal. Nisem smel, pa tudi lokalov nisem več videl. Morda smo celo malce zgrešili, saj smo se zadnje kilometre peljali po normalni cesti in ne kolesarski poti. Da sem v daljavi ves čas videl radgonski grad, je imelo svoje pluse in minuse. Pozitivno je bilo, da mi je grad predstavljal cilj, negativno pa, da se je tako neskončno počasi približeval. Pravzaprav smo se mi morali približevati njemu.
Naša rezervacija v Bevogu je propadla, ker smo bili prepozni. Še zdaj se prepričujem, da nisem kriv jaz, temveč slabo planiranje. Pol ure po prihodu v Radgono smo namreč že imeli avtobus za nazaj. Ampak brez piva pa nismo ostali. Naša podpora s kombijem nam je iz pivovarne prinesla pločevinke, ki so bile konzumirane, še preden so bila kolesa naložena v kombi! Hvala podporni ekipi, spet ste pokazali, kako ste pomembni!
Na to pot bi šel še kdaj, ampak morda samo od Cmureka dalje. Pa s takšnim tempom, da smem več gledati tudi levo in desno, ne samo v pedala. Ugotavljam namreč, da se moram paziti (ne prometa, temveč EMŠO). Po prihodu v Maribor so šli nekateri namreč še po opravkih in v kino, jaz pa domov pod tuš in v posteljo!
Kje smo se peljali (kaj smo videli):
Murhütte, Weitersfeld an der Mur 210, 8473 Weitersfeld an der Mur, Avstrija
Erlebnissbad Murek, Austrasse 11, 8480 Mureck, Avstrija
Schiffsmühle Mureck, Am Mühlenhof 1, 8480 Mureck, Avstrija
Röck Josef KG, Misselsdorf 40, 8480 Mureck, Avstrija
Murturm, Griesweg I, 8482, Avstrija
Parktherme Bad Radkersburg, Alfred Marlini-Allee 7, 8490 Bad Radkersburg, Avstrija
Brauhaus Bevog, Gewerbepark B Nr. 9, 8490 Bad Radkersburg, Avstrija
Fotografije: ©2021 Rasto Kirn
Dodaj odgovor