Štajerski del popotovanja smo začeli s kratkim sestankom z Regionalno razvojno agencijo za Podravje – Maribor. Morda bo iz njega zraslo še kakšno sodelovanje. Za zdaj pa nas je čakalo tisto, zaradi česar smo se zbrali: spoznavanje krajev, ljudi in okusov, ki jih ne moreš dobro razumeti samo iz predstavitvene brošure.
Na vrsti je bila kavna kultura Maribora. Po mestu nas je popeljala Barbara Izlakar, vodička, ob kateri sem moral precej hitro opustiti misel, da o Mariboru vem že vse. Komaj sem predelal eno zgodbo, že je sledila druga. Za domačina zelo koristna izkušnja. Za njegovo samozavest nekoliko manj.
V Brew Pubu nas je pričakal še Chris, rojeni barista. Njegov nastop ob kavi je bil očitno ravno pravšnja mešanica znanja, spretnosti in veselja do dela, saj so nekateri udeleženci ta postanek pozneje imenovali vrhunec dneva. In to na dan, ko smo imeli pred seboj še kosilo, cerkev, vinsko degustacijo in, kot se je izkazalo, tudi nenačrtovano večerjo.

Iz Maribora smo se odpeljali v Svetinje, kjer nas je v Taverni čakala miza. Končni dogovor je bil preprost: mesna in ribja plošča za skupno pokušanje. Na mizi se je potem pokazalo, da je beseda »plošča« lahko precej skromen izraz za količino dobrot, ki jih prinesejo pred goste. Prleški okusi in dodatki so nas zaposlili za kar nekaj časa.


Pogovor z Dinom Kruhobercem in natakarjem je kosilu dodal še drugo plat družinske gostinske zgodbe: kako se je vse razvijalo in kako se takšno podjetje vodi danes. Za obiskovalca je na koncu najvidnejši krožnik. Za njim pa so ljudje, odločitve in vsakodnevno delo, o katerem ob dobrem kosilu zlahka premalo razmišljamo.
Vreme nas ni posebej vabilo na načrtovani sprehod, zato smo se do cerkve vseh svetnikov v Svetinjah kar zapeljali. Upokojenega župnika Jožefa Rajnarja smo prosili za ogled, on pa nam je približno tristo let staro cerkev predstavil tako temeljito, da smo dobili precej več od kratkega postanka. Pred odhodom nas je pogostil še s kozarcem domačega. Za trenutek me je zaskrbelo, da bo kdo zaradi štajerskega gostoljubja že prvi dan odpovedal nadaljnjo pot in ostal kar tam.

Naslednja postaja je bila Zidanica Malek oziroma Cottage Malek, povezana z družino Puklavec. Tam nas je sprejel gostitelj Tomaž. V načrtu je bila pokušina štirih vin in penine. A pri takšni degustaciji hitro ugotoviš, da vino v kozarcu zavzame najmanj prostora. Veliko več ga potrebujejo zgodbe o legi, tleh, sortah, pridelavi in vsem, kar na koncu poskušaš prepoznati z nosom in jezikom. Neverjetno, koliko lahko poznavalec pove o koščku pokrajine, če mu daš v roke pravo steklenico.

Na poti v Maribor nas je očitno vendarle zaskrbelo, da bi ostali lačni. Zato smo zavili še v Vnukca. Že ob prihodu smo povedali, da smo prišli samo na manjše okrepčilo. Potem so na mizo začele prihajati dobrote. Očitno imamo gostje in gostitelji pri besedi »manjše« vsak svojo predstavo.


Ko smo se vrnili v hotel, je bil dan pošteno poln. Mislim, da so vsi zaspali takoj. Jaz sem imel vsaj občutek, da smo se nevarnosti lakote za tisti dan uspešno izognili.
Kavarna pivovarna Brew Pub
Splavarski prehod 5a, 2000 Maribor
https://www.facebook.com/p/Brew-Pub-61562097581985/
Gostišče Taverna
Svetinje 21, 2259 Ivanjkovci
https://gostisce-taverna.si
Zidanica Malek
Svetinje 22, 2259 Ivanjkovci
https://visitjeruzalem.com
Vnukec
Ob Blažovnici 86, 2000 Maribor
https://www.vnukec.com
Dodaj odgovor