V okviru družinskega raziskovanja slovenskih gradov in nadaljevanju spoznavanja naših otrok z zgodovino in zgodbami smo v petek obiskali tudi Predjamski grad. Zdi se naraven podaljšek izleta v Postojnsko jamo, še celo vstopnice smo kupili kar skupne. In po ogledu Postojnske jame so nas od tam zapeljali z avtobusom praktično do gradu, torej nič ponovnega iskanja parkirišč in bolj trajnostna oblika prevoza!
50 mtrov skale nad gradom, 50 metrov skale pod gradom, spredaj pa čistina (nič dreves, tudi tele hiše spredaj še ni bilo) – grad pred jamo je bil varen pred presenečenji in lahko branljiv.
Pred Predjamskim gradom je dandanes tolikšna gneča, da je nemogoče ustvariti fotografijo brez ljudi.
Pelješ družino na točko, polno zgodovine, oni pa vsi na telefonih? Ne, vsak je imel svojega interaktivnega vodiča, saj ima vsaka točka v gradu drugo zgodbo.
Predjamski grad sestavljajo najmanj trije deli – jamski grad, predjamski grad in novejši vhodni del. Tule se začenja jamski del, ki vodi v jamo in v nadaljevanju v skrivni tunel proti Vipavski dolini. Skozi ta, oblegovalcem nepoznan rov, so bili grajski prebivalci oskrbovani s svežimi pridelki, medtem ko so napadalci zmrzovali in stradali.
Jamski del gradu je najstarejši, sam po sebi nepremagljiv, pa že od samega začetka več etažen. Čeprav je bil od vseh najmanj udoben, pa je poleg skrivnega rova proti Vipavski dolini razpolagal tudi z lastnim zbiralnikom vode.
Kljub vsemu pa so zaradi izdaje pokončali našega najbolj znanega viteza. Naš “profesionalni” vodnik je nazorno pokazal, kateri kamen je priletel s katapulta in zadel tisto steno stranišča, ki je pokopala viteza Erazma Predjamskega.
Gospodarju se ni bilo dobro zameriti, saj…
… so gospod sodnik s takimi na kratko opravili!
Predjamski grad so zgradili oglejski patriarhi predvsem kot jamskega koncem 13. stoletja, kasneje pa je prešel v last vitezov Predjamskih. Bili so robati, za vojsko vzgajani.
Tudi Erazem Predjamski je bil takšen, zaradi svojega junaštva v boju za vladarja pa so ga poznali blizu in daleč. Bil je časten človek. Ko je cesarski maršal zaničeval njegovega pokojnega prijatelja, ga je v dvoboju ubil, s tem pa se zameril tudi cesarju. Zaprli so ga, pa je pobegnil v Predjamski grad, ki je bil dokaj neznan.
S svojimi služabniki je postal ropar, povezal pa se je tudi z ogrskim kraljem Matijo Korvinom. To je bilo dovolj, da je cesar Friderik naročil tržaškemu glavarju Ravbarju, da ga zajame živega ali mrtvega. Erazem je bil predrzen, izzival je usodo in Ravbarja, dokler ta ni prišel pod njegov grad.
Dolgo je baron Gašpar Ravbar s cesarsko vojsko grajsko utrdbo neuspešno oblegal, šele z zvijačo oziroma podkupnino pa so dobili namig, kje se giblje Erazem in kje je grajsko zidovje najmanj utrjeno. Izkoristili so izdajo, s katapulti porušili zid, ki je pokopal Erazma, pokončali njegovo malo vojsko in zavzeli grad.
Erazma so domačini pokopali pri domači cerkvici, od koder seže pogled na danes že dozidan in prezidan grad.
Grajski zidovi so bili debeli preko poldrugi meter, a bivalni prostor je bil predvsem v okenskih nišah prav prijeten, če je sijalo sonce ali pa je v kaminu plapolal ogenj.
Na podstrešju je bila nastanjena straža. Na nasprotnika, kadar je uspel priplezati do zidov, so metali kamenje, polivali vodo (in olje?), streljali z loki, če pa so bili nasprotniki že izmučeni, so jim poslali sveže sadje, zelenjavo ali tudi kakšno pečenko, da so jim še dodatno zbili moralo.
Tik pod gradom so pred stoletji v bregu ustvarili teraso, ki je služila turnirjem, ob njej pa zgradili nadstrešnico za gospodo, da je ta lahko občudovala spektakel. Turizem je torej cvetel že v daljnih časih.
Upravljalec:
Postojnska jama d.d.
Jamska cesta 30
6230 Postojna
T: (05) 700 01 00
F: (05) 700 01 30
E: info@postojnska-jama.eu
Fotografije: ©2021 Rasto Kirn
Dodaj odgovor