Olesya se je odločila, da gremo na plažo že navsezgodaj, bo pač zajtrk hladen. Da bi bilo vse skupaj bolj zanimivo, smo šli na plažo, ki smo si jo ogledali v torek, nismo pa se tem še kopali. Odlična ideja! Morje je bilo najbolj čisto do sedaj, kar ni nič čudnega, saj lahko tja prilezejo samo kozli in redki turisti. Vsi naenkrat smo planili v vodo. Jaz sem nekajkrat zaplaval mrtvaka, da sem sinu pokazal, kako si lahko na vodi dlje časa tudi brez truda, ta malo pa sem tolikokrat poškropil, da sem se že zbal, da se ji bo voda zamerila. Pa ji je bilo hudo le, ko smo odhajali s plaže.
Vrnitev v Slovenijo zahteva negativni koronski test, star največ 48 ur. V Pagu se je treba nanj naročiti po elektronski pošti, telefonske številke ne najdem. Naročil sem se, odgovora pa ne dobil. Na poti s plaže zato obiščem postajo prve pomoči (hitna pomoč), kjer naj bi cel dan delali hitre teste, ki jih rabimo za prehod meje. “Ne, delamo samo do 13h, za 200 kun.” Ampak na internetu na vaši strani piše, da delate cel dan in racunate 150 kun. “Veste, situacija se spreminja iz ure v uro. Imate srečo, da ste prišli sedaj, saj se ne boste načakali tako kot tile, ki že od jutra čakajo na rezultate.”
Potem začnem razmišljati: res je, morje južneje od našega je čistejše. Naša država nam je ponudila brezplačne teste, da smo lahko odpotovali v Dalmacijo in sosedom reševali gospodarstvo, hrvaška država pa se že hvali s turističnim obiskom, pobere davke in potem zaračuna se test.
Premisliti bo treba, preden se spet odpravimo preko meje!
Zvečer smo šli na zadnji sladoled, “tisti ta večbarvni” v slaščičarni na levi strani trga. Po njem je bila v programu postelja. Otroci so bili že pripravljeni za odhod domov, pa se je zgodilo presenečenje – iznenada pribobnajo na glavni trg nastopajoči iz “Psihiatrijske ustanove Pag”! Kostumi, glasba in ples – paša za oči in ušesa. Skupina mladink in mladincev me je obkrožila, tisti z največjo masko me je hotel cepiti, ena s šopom denarja in brez maske pa mi je ponujala kup bankovcev, da bi privolil. Uspel sem pobegniti, preden bi mi “vbrizgali” hudiča! V resnici je šlo za Paški poletni festival, kateremu smo bili slučajne priče…
Fotografije: ©2021 Olesya Kirn & ©2021 Rasto Kirn
Dodaj odgovor