Če sem svojo zdravnico razumel prav, nisem več kužen. Bolan ja, a ne več drugim nevaren. Pa verjetno oni meni tudi ne?
Saj tole doma je počasi postalo nevzdržno! Če hoče ta mala skakati in ji rečem, naj se pomiri, začne jokati. Če hoče sinko peti in plesati in mu rečem, naj se pomiri, se zapre v sobo in si natakne slušalke. Kako smem potem sploh odreagirati? Žene se še najbolj bojim in samo kimam. Ko sem družini rekel, da bi šli na sprehod, so me skoraj objeli. In ko sem ženi prikimal še zaradi tedenskega nakupa, sem (ali pa se mi samo zdi) skoraj videl iskrico v njenih očeh. Morda pa so ženske največja žrtev te korone?
Dodaj odgovor