Kmečki praznik v Svečini, Kungota

Prireditev “Kmečki praznik v Svečini” je prišla kot naročena, da smo se v teh lepih septembrskih dneh zavedli narave in letnih časov. Odločili smo se, da gremo “V Svečino na vino!”

Zaradi svojih vin je vasica Svečina znana tudi v prestolnici, čeprav bolj redki vedo, kje natančno se nahaja. Vendar tisti, ki imajo radi čudovito naravo in zdravo hrano, s tem nimajo težav. Odpravijo se tja nekam na severovzhod Slovenije, kjer je blizu državne meje in nedaleč od srčka, enega turističnih simbolov slovenske kulturne krajine, omenjeni kraj! V res mali vasici pa prireditve ni bilo težko najti, saj se je današnji prvi dan praznika odvijal po celem naselju in še izven njega.

Dogajanju je bilo kar težko slediti. Pokušina Svečinskega piskra z ene od stojnic domačih dobrot je bila uspešna in okus pravzaprav odličen (če le odmislim “reciklirano” posodo, v kateri je bila hrana servirana).

Zbor vinskih kraljic nas je opomnil, da ne smemo pozabiti na pokušino sladkega mošta, špalir plesnih kraljic pa je poskrbel še za pašo za oči.

Da bi bilo obrobno dogajanje v retro stilu, je poskrbel tudi starinski vrtiljak. Ker sem se pred tem že najedel in napil, me niso pustili, da ga še jaz preizkusim.

Od gneče v osrčju Svečine se je vila kača obiskovalcev proti Svečinskemu gradu. V avli gradu so bile predstavljene trte, ki rodijo v teh krajih. Lege vinogradov v tem delu Slovenije so vrhunske, zato so takšna tudi vina. Tole spodaj je samo ozek izbor predstavljenih…

Ogled gradu je postregel še z drugimi razstavami. Eno od njih so pripravili domači umetniki Kungoški detli, razstavljena pa je tudi zasebna stalna zbirka Zakladi s podstrešja – stara stanovanjska oprema, hišni aparati in gospodinjski pripomočki.

Ko smo se vračali z gradu, je bilo v Svečini še več obiskovalcev. Dogajanje na vhuncu! A ni kaj, zaradi otrok se moramo odpraviti domov. Ja, če bi bili tu še dlje, bi nas morda zasrbele tudi pete.

Na svidenje, Slovenske gorice! Saj znamo priti tudi brez posebnega povabila ali praznika. Če ne gre drugače, pa na katerega od bolj ali manj znanih kmečkih turizmov…

PS: Malce sem pogrešal goste iz Francije. Tako so navdušeni nad Srcem v vinogradu, da njegovo fotografijo objavljajo celo v lastnih reklamnih gradivih, pa sploh ne vedo, da leži v Sloveniji in je v naravi še lepši kot fotošopan 😉