Dva kratka večera in eno noč sem jo delal, masko. Priprava je bila pomembna – preko omrežja sem kupil načrte, sprintal, nalepil na karton, rezal, zlepil skupaj! K sreči nisem verjel navodilom, koliko časa bom potreboval zanjo. “Jaz bom gotovo dvakrat hitrejši!” sem si mislil. Dvakrat je res bilo, ampak bil sem počasnejši, ne hitrejši.
In tako se je zgodilo, da smo šli pozno popoldne v mesto. Z doma sem šel z otrokom in s čarovnico…
Srečevali smo čarovnice v različnih oblikah in velikostih, predvsem male. Po mojih izkušnjah sodeč se je treba bati vsake, ne glede na nasmeh!
Rahlo hladno je bilo, zato sem se grel s kuhanim vinom Kavarne Nana. Najlažje je bilo piti, če sem masko umaknil. Prav gotovo je bil to razlog, da me je komisija za nagrado izvirne maske spregledala.
Nagrado sem sicer nesel domov, a je bila namenjena moji čarovnici! Čestitam!
Kako se že reče – “In potem je vrag šalo vzel”?
Dodaj odgovor