Kar za malo se mi je zdelo, da so moji zjutraj pričakovali prevoz na plažo v Kaštel Starom. Branil sem se, da smo tam že bili, pa ni pomagalo. Ker so tudi moja vojaška leta 50 let nazaj, se zaradi izkušenj nisem boril, le zmrdoval in prepeljal. Saj pravzaprav ni tako slabo – malo mestece z obmorskim pridihom ima vse, kar imajo veliki: rivo (sprehajališče), plažo (rekreacijo), nešteto lokalov (moram tukaj kaj razlagati?), dober dostop v vodo (tega včasih nimajo niti nekateri veliki).
Kot ponavadi smo šli preverit tudi gostinsko ponudbo. Prav na plaži je bila konoba – pizzeria Stari dvor. Kaj, mala dva ne bosta jedla pommesa? Naročili smo jima margariti, meni mornarsko, žena pa je ostala pri hobotnici. Še najbolj je uživala, saj se ji jed ni nič shladila. Zraven pa je dobila “pogačico”, ploščat kruhek s česnom, ki jo je prijetno presenetil. Naše pice so bile žal nekoliko prevelike (samo za ta letni čas!). Moja mornarska (lahko bi jo poenostavljeno imenovali tudi tunina) se je celo hitreje hladila kot pivo ogrevalo…
Seveda je treba po jedi še enkrat na srehod, najprej po Kaštelu, potem pa še po Trogiru. Naredil sem toliko korakov, da me je “pohvalila” celo moja aplikacija za zdravje 😉
Le kaj bi bil dopust brez trenutkov zase (pardon, za naju!)?
Fotografije: ©2023 Olesya Kirn & ©2023 Rasto Kirn
Dodaj odgovor