Drugi spomladanski izlet
To pomlad smo se odločili za tematske izlete. Kot je razgibana naša dežela, je polna zgodb tudi naša zgodovina. Grajske zgodbe so zanimive tudi za otroke, pa smo gradove in utrdbe izbrali za rdečo nit. Vsaj zaenkrat 😉 In tako smo se odločili, da tokrat obiščemo radgonski grad, ki na desnem bregu Mure bdi nad Gornjo Radgono.
Marsikoga sem že srečal v življenju, v precej oddaljenem dunajskem času tudi nekaj grofic in eno princesko. A še nihče mi ni naklonil toliko časa kot radgonski graščak. Slučajno srečanje na grajskem dvorišču se je razvilo v zanimiv pogovor. Pa tudi graščak je zanimiv – pomurski domačin, ki se je vrnil v domovino. Poleg nepremičninskih poslov v tujini je organiziral še obnovo Radgonskega gradu. Vanj je vpletel turistično zgodbo, ki jo bo lahko nadgraditi tudi s povezavo na lokalno življenje.
Mogočnosti kompleksa primeren je tudi vhod na dvorišče skozi dvojni drevored. Prihodnjič pridem, ko bodo organizirali sprejem pod baklami…
Ker nismo bili povabljeni na grajsko kosilo, smo podaljšali pot čez Muro na avstrijsko stran. Priznati moram, da mi je srednjeveški urbanizem ljubši kot novodobno urejanje naselij. Kje v Gornji Radgoni je sploh center, pred sejmiščem? V Bad Radkersburgu ima to vprašanje lahek odgovor – na Glavnem trgu! In pol mestnih lokalov je tudi locirano tam.
Res lepo in toplo vreme nas je potegnilo na sprehod skozi majhne zavite ulice. Kamorkoli se obrneš, najdeš pot nazaj na Glavni trg.
Takih vež imamo v Mariboru tudi polno. Hm, morda pa so nekatera naša dvorišča malo manj izrabljena in zato manj urejena.
Kraj je tako majhen, da bi ga ne smel imenovati mesto, vendar ima vse mestne elemente – glavni trg, cerkev, lokale, mestno hišo, davčni urad (!), spomenike, sprehajališča. Kar mu prinese največ življenja, pa so verjetno Terme (Bad Radkersburg). Na zahodnem obrobju mesta si hoteli sledijo en poleg drugega. Če ne bi bilo od daleč videti otroškega igrišča, pa sploh ne bi zavili iz starega jedra mesta in bi spregledali gonilo gospodarstva v kraju.
Tale instalacija pa me spominja na spomladansko poreško riviero – če pride gost maja na obalo, je vse zaprašeno in še nedelujoče.
Vse poti vodijo v Rim. Pardon, na Glavni trg. Pomlad zna biti res krasna. Občutek toplote pripravi človeka do martinčkanja, spomladanska utrujenost pa ne dovoljuje naprezanja. Nič čudnega, da so vse počivalne kapacitete zasedene 😉
Priporočam torej za kratek izlet, za počitnice pa samo, če imaš še kolo, saj lahko mesto peš obredeš v nekaj minutah. In če sem kaj pomembnega spregledal, pridem še pogledat, le komentiraj!
Fotografije: ©2016 Olesya Kirn & ©2016 Rasto Kirn
Dodaj odgovor