Drugi dan našega štiridnevnega oddiha v Istri smo preživeli v Puli, prestolnici morske zgodovine. Z ženo, šestnajstletnikom in osemletnico smo raziskovali živahno tržnico, mogočno Areno in skrivnostni Kaštel. Med jagodami, rimskimi zgodbami in podzemnimi hodniki smo našli pravo družinsko avanturo! Pridružite se nam na nedeljskem potepu po Puli in odkrijte, zakaj je to idealna destinacija za izlet z otroki.
Gradska tržnica: jagode, grozdje in nedeljsko vzdušje
Nedeljsko jutro smo začeli na Gradski Tržnici na Narodnem trgu, ki je bila kljub nekaterim praznim stojnicam polna življenja. Pod sencami starih dreves smo našli prave zaklade: košarico sočnih jagod in kilogram sladkega grozdja brez pešk. Sadje smo umili kar v vodnjaku na robu trga in polovico takoj pojedli – jagode so zares dišale, grozdje pa je bilo pravi hit pri naši najmlajši! In tudi pri meni, saj sem pozabil fotografirati. Zadržati smo se morali, da nismo pomalicali vsega, saj nas je čakal še dolg dan raziskovanja. Nasvet: Tržnica je odlična za prigrizke – kupite sezonsko sadje, saj bo navdušilo otroke. Vodnjak je super za hitro umivanje, a vzemite tudi robčke!
Arena: rimska mogočnost, ki očara vse generacije
Amfiteater v Puli, znan kot Arena, je bil naslednji na seznamu – in kakšen vtis je pustil! Ob vhodu smo poskusili naložiti spletni vodič, a je aplikacija nagajala (morda moj telefon ali puljsko omrežje?). Na srečo kamniti velikani niso potrebovali tehnologije, da nas očarajo. Prehodili smo vse: bojišče, tribune, lože in skrivne hodnike. Osemletnica je navdušeno tekala po tribunah, najstnik pa je posnel vsaj ducat fotografij (za svoj instagram?). Ste vedeli, da je pred 2000 leti pesek na tleh Arene vpijal kri, ostanke po levih pa so pospravili čistilci? Rimljani so res obvladali organizacijo – imovitejši obiskovalci so imeli celo na svojih kamnih vklesane inicialke! Pod zemljo smo odkrili muzej v podzemnih dvoranah, polnih amfor za olje, vino in še kaj (včasih celo gladiatorje in zveri). Otroci so bili navdušeni nad zgodbami, midva z ženo pa nad zgodovinskim vzdušjem. Nasvet: Menda se za manj čakanja splača nakup vstopnic prek spleta, a tokrat še ni bilo gneče. Vzemite vodo in sadje za prigrizek na tribunah – otroci bodo uživali!
Kaštel: trdnjava z razgledom in podzemnimi skrivnostmi
Visoko nad obalo smo obiskali puljski Kaštel, beneško trdnjavo, ki kraljuje nad mestom. Zgrajena pred prvo svetovno vojno po načrtih danskega arhitekta, nas je navdušila z razgledom na Pulo in morje. Najstnik je bil fasciniran nad podzemnimi hodniki, ki povezujejo trdnjavo z mestom – pravi labirint! Skozi enega od njih smo se spustili v center, kar je bilo za otroke prava dogodivščina. Najmlajša je ves čas spraševala, ali bomo našli skriti zaklad. V Kaštelu je tudi Pomorski muzej, kjer smo občudovali modele ladij, kar je še posebej pritegnilo našega najstnika. Nasvet: Vstopnina je ugodna, podzemni hodniki pa varni. Za še boljši občutek morda vzemite svetilko ali telefon. Razgledna točka je idealna za družinske fotografije!
Drugi dan v Puli nas je navdušil z mešanico zgodovine, svežega sadja in skrivnostnih hodnikov. Od dišečih jagod na tržnici do rimskih zgodb v Areni in razgledov s Kaštela – vsak je našel nekaj zase. Katera znamenitost v Puli je vaša najljubša? Podelite v komentarjih in spremljajte naš naslednji dan, ko raziskujemo še več istrskih zanimivosti!
Kaj je lepšega, kot poslovno potovanje spremeniti v družinski oddih? Tokrat smo se odpravili na jug hrvaške Istre, kjer sem za stranko preverjal podrobnosti o zazidljivosti parcele. A namesto enodnevne poti smo si privoščili štiridnevno avanturo! Z ženo, šestnajstletnikom in osemletnico smo raziskovali Koper, Grožnjan, Rovinj in Pulo, kjer smo najeli udoben apartma. Bivali smo na idealni lokaciji, nekje na pol poti med znamenito Areno in Akvarijem – dvema vrhuncema puljskega turizma. Pridružite se nam na prvem dnevu našega družinskega izleta po Istri!
Koper: čar starega mesta ob obali
Naš izlet smo začeli v Kopru, kjer smo komaj našli parkirni prostor na velikem parkirišču ob obali. Po nekaj krogih smo le stisnili avto v zadnjo prosto “luknjo” – zmaga! Od tam smo se sprehodili po slikoviti obalni poti mimo luške kapitanije, nato pa po klancu navzgor do občinske stavbe. Na Titovem trgu nas je očarala Pretorjeva palača, ki je navdušila tako otroke kot naju z ženo. Osemletnica je veselo skakljala po trgu, najstnik pa je pridno fotografiral (za svoj Instagram?). Po ozkih uličicah smo se vrnili do obale, kjer smo ob sladoledu ponovno uživali v pogledu na morje. Koper je idealen za kratek, družinski postanek! Nasvet: Pridite in parkirajte zgodaj, saj je ob obali hitro polno!
Grožnjan: umetniško mestece, ki očara
Naslednji postanek je bil Grožnjan, slikovito mestece na vrhu hriba, polno umetniškega duha. Čeprav še ni bila visoka sezona, so galerije in drobne trgovinice že vabile z unikatnimi izdelki. Pustili smo se malce “izgubiti” v ozkih uličicah, a Grožnjan je premajhen, da bi se zares izgubil. Pred 40 leti sem tu iskal romantiko, tokrat pa sem otroke peljal na kulturno dozo. Osemletnica je navdušeno gledala barvite slike, najstnik pa je razmišljal, ali bi poleti prišel na kakšen koncert. Morda res skočimo nazaj za poletni festival! Nasvet: Vzemite si uro ali dve za sprehod. Otroci bodo uživali v raziskovanju uličic, za počitek pa se ustavite v lokalni kavarni.
Rovinj: vrhunec dneva z razgledi in kosilom
Rovinj nas je popolnoma očaral! Spolirani kamni na tlaku starega mesta so me prisilili, da sem hodil previdno, a hkrati sem vsako sekundo lovil motive za fotografije – ti se v Rovinju ponujajo kar sami. Sprehodili smo se do cerkve sv. Evfemije na vrhu polotoka, tokrat po novi poti, ki nam je razkrila sveže razglede na morje. Presenetljivo, niti naša osemletnica ni jamrala, da je utrujena! Kosilo v lokalni restavraciji je bilo primerno za naše mladiče – izbirčna najstnika jesta samo pomfrit 😉 Nasvet: Sprehod po tržnici je obvezen – polna je barv in umetnosti. Za otroke pa morda tudi vi izberite restavracijo z enostavnejšimi jedmi – kot je pica.
Pula: prihod in počitek za nov dan
Zvečer smo prispeli v Pulo, kjer smo z navigacijo hitro našli najeti apartma. Lokacija je bila idealna – v mestu, na pol poti med Areno in Akvarijem, kar nam je olajšalo načrtovanje naslednjih dni. In prosto parkirno mesto pred blokom, kjer smo stanovanje najeli. Brž sem skočil v bližnjo trgovino po pijačo in prigrizke, nato pa smo se utrujeni zvalili v postelje. Prvi dan je bil poln vtisov, a komaj smo čakali, kaj nam prinese jutri! Nasvet: Mi po navadi rezerviramo apartma vnaprej prek Booking.com (za boljše cene in zagotovilo, da z otroki ne bomo prespali v avtu). Bližina trgovine je zlata vredna za hitre nakupe.
Koper, Grožnjan in Rovinj so popolni za našo družino, ki rada raziskuje. Kam pa se vi odpravljate na naslednji oddih? Podelite svoje zamisli v komentarjih in spremljajte naslednje objave za našo pustolovščino v Puli!
Zadar spada med najbolj priljubljene turistične destinacije na Hrvaškem, saj je eno najstarejših in najlepših mest na jadranski obali. Mesto v severni Dalmaciji je znano po svoji bogati zgodovini, izjemni kulturni dediščini in arhitekturi, ki privablja obiskovalce iz celega sveta. Skozi stoletja je bilo pod vplivom številnih civilizacij, od Rimljanov do Bizantincev, Benečanov in Habsburžanov, kar se odraža v njegovi očarljivi arhitekturi in umetnosti. Je idealno mesto za tiste, ki iščejo kombinacijo naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti in živahnega mestnega utripa.
Zadar se nahaja ob Jadranskem morju, leži na severni dalmatinski obali in je glavno mesto Zadrske županije. Je pomembno pristanišče ter prometno vozlišče, dobro povezan z drugimi deli Hrvaške in Evrope, saj ima letališče, železniško postajo in številne avtobusne linije.
Zadar ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega več kot 3000 let nazaj. Mesto so ustanovili Iliri, kasneje pa so ga obvladovali Rimljani, Bizantinci, Benečani in Avstrijci. Zadar je bil skozi zgodovino pomembno kulturno in trgovsko središče.
Ena izmed najbolj znanih zgodovinskih znamenitosti v Zadru je Forum, glavni trg iz rimskih časov, kjer se vidijo ostanki rimskih templjev, kolonad in drugih stavb. Največji rimski forum na vzhodni jadranski obali je dal zgraditi prvi rimski cesar Avgust. Sprehod po Forumu je kot potovanje skozi čas, saj se lahko občuti veličina antičnega Rima. Na robu Foruma se nahaja cerkev sv. Donata, ena najbolj prepoznavnih zgradb v Zadru in čudovit primer predromanske arhitekture iz 9. stoletja. Notranjost cerkve je izjemno akustična, zato pogosto gosti koncerte klasične glasbe. Prav ob enem naših obiskov so s foruma pregnali kantavtorje, da bi ne motili dogodka v cerkvi. In potem se iz užaljenosti nismo hoteli povzpeti na sosednji stolp, na vrh katerega vodi 200 stopnic (pravzaprav je tega kriva vrsta čakajočih pred vhodom!). Ob sprehodu skozi mesto prav tako ne moremo zgrešiti katedrale Sv. Anastazije, ki leži takoj za sv. Donatom in je največja katedrala na Hrvaškem, zgrajena v romanskem slogu.
Med novodobne znamenitosti spadata dve umetniško arhitekturni instalaciji: Morske orgle so inštrument, ki ustvarja glasbo z valovi morja, Pozdrav soncu pa je talni stekleni krog z LED lučmi, ki ustvarja svetlobni spektakel ob sončnem zahodu.
Arhitektura Zadra je mešanica različnih stilov, ki odražajo dolgo in pestro zgodovino mesta. Stari del mesta je zgrajen v rimskem in srednjeveškem slogu, z ozkimi ulicami, kamnitimi hišami in številnimi zgodovinskimi stavbami.
Zadar se ponaša tudi s sodobnimi arhitekturnimi dosežki, kot so Morske orgle in Pozdrav soncu. Za ljubitelje narave in morja so Morske orgle nepogrešljiva točka. Gre za inženirsko stvaritev, ki z uporabo morskih valov ustvarja melodije. Sprehajanje ob obali ob poslušanju teh naravnih harmonij je za množico turistov, ki se zgrinjajo na severozahodni rt starega mesta, nepozabno doživetje. Neposredno poleg Morskih orgel se nahaja tudi Pozdrav soncu, velik svetlobni krog, ki ob sončnem zahodu ustvarja čudovite svetlobne predstave. Ta solarna instalacija je še posebej priljubljena med otroki, fotografi in turisti, ki uživajo v igri svetlobe in barv.
Med obiskom Zadra se sprehajalec ne more izogniti obisku Narodnega trga, ki je bil skozi stoletja središče družbenega življenja mesta. Sprehod po ozkih kamnitih ulicah starega mestnega jedra vas popelje mimo čudovitih renesančnih palač, mestne lože in številnih zgodovinskih zgradb. Na vsakem koraku vas (v sezoni 😉 notri vabijo trgovinice s spominki, sirom, pršutom in dalmatinskimi pijačami, v številnih kavarnah in restavracijah pa lahko na zunanjih terasah uživamo ob lokalnih specialitetah, kot so sveže morske jedi, siri in vina.
Gospodarstvo Zadra temelji predvsem na turizmu, ki je glavni vir dohodka za številne prebivalce. Mesto je tudi pomembno prometno vozlišče, z razvitim pomorskim, cestnim in zračnim prometom. Poleg turizma so pomembne dejavnosti še ribištvo, kmetijstvo in predelovalna industrija.
V Zadru deluje več izobraževalnih ustanov, vključno z Univerzo v Zadru, ki je ena najstarejših univerz v Evropi. Univerza je locirana v nekaterih najlepših poslopjih in lokacijah starega mesta. Širok spekter predvsem družboslovnih študijskih programov privablja študente iz celega sveta.
Turizem je glavni steber zadrskega gospodarstva, saj mesto privablja številne turiste iz celega sveta. Zadar je priljubljena destinacija zaradi svojih čudovitih plaž v okolici, bogate kulturne dediščine starega mesta in živahnega nočnega življenja. Mesto ponuja številne možnosti za aktivnosti na prostem, kot so jadranje, potapljanje, pohodništvo in kolesarjenje.
Zadar je mesto, ki združuje bogato zgodovino, čudovito arhitekturo in živahen mestni utrip. S svojimi številnimi zgodovinskimi znamenitostmi in pestrim kulturnim dogajanjem je destinacija, ki ponuja nekaj za vsakogar. Ne glede na to, ali iščete zgodovinske znamenitosti, aktivnosti na prostem ali preprosto sprostitev ob morju, vas bo Zadar navdušil s svojo edinstveno kombinacijo naravnih lepot in kulturne dediščine.
Sam se ga ne udeležim vedno, ampak Dan arhitektov je redni, vsakoletni dogodek v organizaciji naše ZAPS – Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Kar nekako navadil sem se na ritem dopoldanskih / popoldanskih predavanj ter slavnostnega zaključka s podelitvijo priznanj in družabnim večerom. In kadar je bilo to v gradu Fužine v Ljubljani, je bil tudi ambient ravno pravšnji (povezave do nekaj spominskih utrinkov na koncu tega zapisa).
Tokrat (v letu 2023) pa se je vse odvijalo v Novi Gorici. Mesto je bilo izbrano v navezavi na Ravnikarjevo leto. Hm, od Maribora je dogodek oddaljen poltretjo uro, ampak v Novi Gorici nisem bil že trideset let, le kaj imajo za pokazati? In sem se odločil…
Zbrali smo se v centru mesta ob maketi središča, menda prvotno oblikovani še pred samim urbanističnim načrtom. Jaz bi jo verjetno pripravil iz stiropora, današnja generacija arhitektov virtualno, kako pa v letu 1947 Edo Ravnikar s sodelavci, sem pozabil vprašati. Glede na takratnega ministra za gradnjo je bila gotovo rdeča.
Prijavljen sem bil za dopoldanski voden ogled mesta. Naši vodiči so nam malo orisali tiste čase, ki so bili polni pričakovanj, poskušali pojasniti realne rezultate (recimo temu modificirane), potem pa nas pospremili v samo srce mesta – na Trg Edvarda Kardelja.
Čeprav tega obkroža nekaj pomembnejših objektov, kot so upravna stavba Mestne občine Nova Gorica, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ter poslovne in bančne stavbe, pa travnik ne deluje kot mestni park. Naša “čreda” se sploh ni vprašala, če ga je dovoljeno pohoditi. Verjetno nismo bili prvi, ki smo ga obremenili, saj nas ni nihče podil z njega.
V globoki senci Kidričeve ulice, ki bi jo po načrtih morali ponujati javorji, pa je tam več vseh drugih dreves, smo se sprehodili do “Ruskih blokov”, za katere se mi zdi “Ravnikarjevi bloki” primernejše poimenovanje. Izgledajo namreč boljše kot le “socialistično”.
Po vzporedni Delpinovi ulici smo se vrnili na Bevkov trg v strogem centru mesta. V maketi mestnega jedra še ni bilo tolikšnih višinskih poudarkov, kot jih ima mesto sedaj. Za pešce je na Delpinovi dobro poskrbljeno, saj jih je več kot na magistralni potezi skozi mesto. Poleg obilice lokalov imata tudi merilo arhitekture in gostota prometa gotovo s tem kaj za opraviti.
Z Bevkovega trga je sledil kratek skok do naselja Pristava, kjer občina obnavlja Rafutski park. Na vrhu griča Rafut kraljuje frančiškanski samostan Kostanjevica, nas pa so pospremili do Vile Laščak na južnem bregu. Posest združuje dva vrta, vila pa je zaradi samega lastnika, arhitekta Antona Laščaka, zavita v tančico skrivnosti. Laščak je uspel v tujini (kako slovensko!), pred prvo svetovno vojno pa je tu kupil botanični vrt in si zgradil hišo. Vrt je že precej obnovljen, medtem ko sama stavba še čaka finančno boljše čase.
Ja, eden od “vrhuncev dneva” nas je pričakal nasproti stare železniške postaje. Trg Evrope, ki je Italijanom premalo pomemben, da bi Ploščad Transalpino tako preimenovali, je bil naša naslednja točka. Predstavlja eno od prizorišč Nove Gorice v prihajajočem letu 2025, ko bo Nova Gorica Evropska prestolnica kulture.
Dopoldan smo zaključili v centru s kosilom, potem pa se preselili v prostore Mestne občine Nova Gorica, kjer je bil načrtovan uradni program.
Popoldanski program je bil namenjen simpoziju “Enigma Ravnikar – vprašanje prihodnosti arhitekture”. Vsake toliko časa mi pridejo takšne teme čisto prav, da malo izstopim iz banalno realističnega odnosa stranka – arhitekt oziroma stranka – načrtovalec.
Simpoziju so dali vsebino arhitekta Aleš Vodopivec in Miloš Kosec, oblikovalka Barbara Predan in arhitektka Majda Kregar. Priznam, zgodovinski oris življenja, dela in hotenj profesorja Eda Ravnikarja, katerega nekaj predavanj je na ljubljanski šoli za arhitekturo uspela kot ena zadnjih obiskati celo moja generacija, je bil precej zanimiv, saj je bil podan tudi iz ust njegovih učencev in sodelavcev.
Sledila je okrogla miza, ki ni bila to, kar smo pričakovali. Štiri vprašanja in štirje odgovori, pa nič sodelovanja javnosti. Z okrogle mize pa sem vendarle odnesel misel, da je bolje planirati proces za novo kot načrtovati vojno za staro.
In potem naj bi bilo dogajanje vse bolj zanimivo. Večerni program se je začel s filmom Sprava in sinteza, ki ga je ustvaril Alexei Monroe. Izdelek avdiovizualnega umetnika s psevdonimom Sz. Berlin mi bo ostal v spominu, čeprav ga nisem razumel.
Po glasbenem vložku zbora slovenskih arhitektov Arhivox se je nadaljevalo s podelitvijo nagrad. Zlati svinčnik za odlično izvedbo so dobili
DANS ARHITEKTI Vlatka Ljubanović, Maja Cvelbar, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Katarina Pirkmajer Dešman za Prenovo dveh vrstnih hiš
ENOTA Dean Lah, Milan Tomac, Jurij Ličen, Nuša Završnik Šilec, Polona Ruparčič, Sara Ambruš, Eva Tomac, Eva Javornik, Urška Malič, Rasmus Skov, Sara Mežik, Jakob Kajzer, Peter Sovinc, Carlos Cuenca Solana in Goran Djokić za Bazenski kompleks Češča vas
SVET VMES Jure Hrovat, Ana Kreč in Katja Paternoster ter KOLEKTIV TEKTONIKA Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali za Vrtec Kočevje, enota Čebelica
JEREB IN BUDJA ARHITEKTI, PONTING, PIPENBAHER INŽENIRJI Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl ter dr. Dušan Stupar za Most za pešce in kolesarje v Irči vasi
Zlati svinčnik za področje prostorskega načrtovanja je prejela
mag. Jelka Hudoklin s sodelavci: Igor Črnugelj, mag. Radovan Nikić, mag. Zoran Gajski, Jernej Radovac, mag. Irena Hočevar, Tanja Jerin, Izidor Jerala za Ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak
Patinasti svinčnik so si prislužili
Aleš Vodopivec in Nena Gabrovec ter Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda za Pokopališče Srebrniče
Težko bo pozabiti na točko predstavitve novih ZAPS-ovcev. Vsi so še nasmejani, saj se sploh ne zavedajo, v kaj so zagrizli 😉
Dan arhitektov vedno pritegne več obiskovalcev zvečer kot popoldne. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Pričakoval sem sicer, da nam bodo za večerne pogovore ponudili simpatičen atrij, pa so nas namestili kar v avlo. Verjetno zato, da je ob prihodu teme atrij lahko nudil prostor intimnim pogovorom o urejanju prostora, avla pa širšim debatam o politiki prostora.
Kot še nekaj članov ZAPS sem izkoristil brezplačen avtobusni prevoz, ki nam ga je organizirala zbornica. Mislim, da je bila rešitev modra, saj sem se že na poti lažje povezal s starimi in novimi kolegi. Edini minus je predstavljal odhod iz Nove Gorice, kjer se je po zaključku Dneva arhitektov v občinski stavbi začelo dogajanje zunaj, mi pa smo imeli avtobusni odhod že ob 23. uri 🙁
Aha, dogovorjeni prevoz je bil kriv, da nismo zdržali do zjutraj?
Primošten, slikovito dalmatinsko mesto, pritegne obiskovalca s svojim srednjeveškim vzdušjem. Očarljive kamnite hiše, ozke ulice in prelep razgled na morje ustvarjajo romantično kuliso za sproščene počitnice.
Idilični Primošten, čudovito ribiško naselje, očara s svojo bogato zgodovinsko dediščino in pristnim sredozemskim čarom. To osupljivo mesto, ki leži na polotoku ob Jadranskem morju, je prava dragocenost. S svojimi kamnitimi hišami v ozkih ulicah ohranja svojo edinstveno identiteto, priča o preteklosti srednjeveške Dalmacije in ustvarja edinstveno vzdušje za obiskovalce, ki želijo uživati v čarobnem okolju Jadrana.
Zgodovina Primoštena sega še v antične čase, ko so se tu naseljevali grški in rimski prebivalci. V srednjem veku se je Primošten razvil kot obrambno naselje, zgrajeno na griču. Položaj je nudil odličen pregled nad morjem in okolico. Obzidje in stolpi so igrali pomembno vlogo pri zaščiti Primoštena pred napadi in piratstvom.
Središče Primoštena je kamnita cerkev sv. Jurija, katere predhodnica je bila zgrajena na vrhu griča v 15. stoletju. Cerkev je obkrožena s parkom in pokopališčem, ki pokrivata celoten vrh polotoka. Od tod se odpira osupljiv razgled na obalo in otoke. Hm, tole je pravzaprav prijeten kraj za večni počitek, kajne?
Poleg sakralnih zgodovinskih znamenitosti Primošten ponuja tudi očarljivo profano arhitekturo, kamnite hiše, ozke ulice in slikovite trge. Mesto je pravi zgodovinski biser sredozemske obale, ki je kljubovalo času in ohranilo svoj pristen videz. To je mesto, kjer lahko tudi sodobni obiskovalci korakajo po kamnitih ulicah, odkrivajo skrite kotičke in se potopijo v preteklost, ki se z vsakim kamnom prepleta s sodobnostjo na edinstven način.
Primošten in njegova okolica imata raznoliko gospodarsko strukturo, ki temelji na lokalnih virih in potrebah. V celoti gledano je gospodarska slika Primoštena uspešna mešanica naravnih virov in kulturne dediščine območja. Turizem je ena izmed osrednjih gospodarskih dejavnosti v Primoštenu in okolici. Prekrasne plaže, slikovito okolje, zgodovinske znamenitosti in ohranjeno sredozemsko vzdušje privabljajo obiskovalce. Gostinski objekti, namestitve, turistične agencije in druge storitve so ključni za lokalno gospodarstvo. Slednjega podpira ribolov, ki ima zaradi svoje obalne lokacije pomembno vlogo v gospodarstvu destinacije. Okolica Primoštena se ponaša tudi s pridelavo vin, oljk in drugih kmetijskih pridelkov, ki so pomembni tako za lokalno porabo kot tudi za prodajo.
Prestolnica Dalmacije, največje dalmatinsko in drugo največje hrvaško mesto, je Split. Ponaša se z izjemno zgodovinsko dediščino, ki združuje antično arhitekturo s sodobnim življenjem in predstavlja edinstveno poglavje v zgodovini Dalmacije. Mesto je predvsem znano po svoji spektakularni Dioklecijanovi palači. Ta antični kompleks je osrednji del mesta, ki ga je Dioklecijan dal zgraditi za svojo upokojitev. Danes v njem najdemo živahne trge, restavracije in galerije, ki so prepletene z ostanki antičnega časa.
Glavni biser Splita je nedvomno Dioklecijanova palača, ki se je začela graditi leta 295 za rimskega cesarja Dioklecijana kot njegova rezidenca. Palača je danes veličasten primer rimske arhitekture, ki združuje elemente antičnega stila s srednjeveškimi dodatki. Razprostira se na površini več kot 3 hektare, znotraj njenih zidov pa se nahaja živahno mesto z ozkimi ulicami, trgi, restavracijami in trgovinami. Palača vključuje templje, obokane podhode, kipe in različne zgradbe, vključno z Dioklecijanovo katedralo sv. Dujma (na mestu nekdanjega cesarjevega mavzoleja).
Zgodovina Splita se nadaljuje skozi srednji vek, ko so palačo začeli naseljevati prebivalci, ki so se zatekli vanjo pred barbarskimi vdori. To je označilo začetek nastanka mesta Splita, katerega razvoj se je nadaljeval skozi stoletja. Poleg Dioklecijanove palače so tako v Splitu vidne še številne druge zgodovinske zgradbe, kot so srednjeveške cerkve, palače in obzidja. Mesto je prepojeno s spomini na različna obdobja, ki so zaznamovala njegov razvoj.
Split pa ne ostaja le zgodovinsko mesto, temveč tudi živo mesto, ki diha s svojimi prebivalci. Turistom so resda zanimive predvsem stare kamnite uličice, ki so zapolnjene z živahnimi trgi, gostinskimi lokali in trgovinami. Arhitektom oziroma urbanistom današnjega časa pa je najbolj vreden obiska “urbanistični spomenik” Split 3, ki ga je pred pol stoletja zasnoval moj diplomski mentor, pokojni profesor Vladimir Braco Mušič s sodelavci. To sožitje zgodovine in sodobnosti daje Splitu edinstveno energijo, ki ga naredi privlačno destinacijo za obiskovalce in zgodovinske navdušence.
Split z okolico je gospodarsko središče regije z najširšim naborom dejavnosti. S svojo lego na vzhodni strani Jadranskega morja je Split ena izmed najpomembnejših turističnih destinacij na Hrvaškem, saj privablja obiskovalce s svojo zgodovinsko dediščino, Dioklecijanovo palačo in živahnim mestnim utripom. Turizem je ključni gospodarski dejavnik, saj prispeva k gostinskim storitvam, trgovinam in drugim s turizmom povezanim dejavnostim.
Prometno je Split dobro povezan v svet, saj leži ob glavni hrvaški avtocesti in na nekdanji jadranski magistrali. Mednarodno letališče je predvsem v turistični sezoni zaradi gostega prometa nemogoče zgrešiti. Ima tudi veliko pristanišče, namenjeno tako potniškemu kot tovornemu prometu. Potniške ladje, trajekti in križarke prinašajo turiste, pristanišče pa služi tudi kot ključna točka za trgovino in povezave z bližnjimi otoki.
Univerza v Splitu in druge izobraževalne ter kulturne ustanove prispevajo k gospodarskemu razvoju mesta. Umetnost in športne prireditve prav tako prispevajo k sodobnemu življenju v mestu. Skupaj tvorijo te dejavnosti mozaik, ki omogoča Splitu z okolico, da ohranja dinamično gospodarsko okolje, zanimivo tako prebivalstvu kot obiskovalcem.
Mesto Trogir, imenovano tudi kamniti morski biser, je slikovito mesto ob Jadranskem morju na hrvaški obali. Zaščiteno je kot UNESCO-v spomenik, saj je ohranilo svoj čar srednjeveškega obdobja skozi stoletja. Ponuja slikovito kombinacijo srednjeveških ulic, ki se prepletajo med starimi stavbami in pristaniščem. Občudovanja vredna katedrala in številne palače pričajo o bogati zgodovini tega mesta.
Bogata zgodovinska dediščina Trogira sega nazaj že v antične čase, saj so ga ustanovili grški priseljenci in ga kasneje naselili Rimljani. Ključno zgodovinsko obdobje je srednji vek, ko je mesto doseglo svoj vrhunec. Trogir je bil pomemben v trgovanju in pomorski dejavnosti ter je bil pod vplivom beneške republike. To je obdobje, ki je Trogirju pustilo največji pečat, saj so številne zgradbe, palače, cerkve in stolpi značilni za srednjeveško arhitekturo. S svojimi ozkimi tlakovanimi ulicami, srednjeveškimi palačami in impresivno katedralo je mesto prava učna lekcija o arhitekturi in zgodovini.
Središče mesta na vzhodni strani obvladuje trogirska katedrala sv. Lovrenca, pravi dragulj romanske arhitekture. Katedrala hrani čudovite umetniške zaklade s prizori iz krščanske mitologije. Izjemen položaj na zahodni strani mesta ima tudi utrdba s stolpom Kamerlengo. Danes stolp ponuja čudovit razgled na mestno obzidje in okolico, utrdba pa gosti prireditve (tudi koncerte). Med sprehodom po mestu lahko odkrivate množico srednjeveških palač in stolpov, ki pričajo o njegovi bogati preteklosti. Ozke tlakovane ulice, ki se prepletajo med kamnitimi hišami, in starodavne palače pričarajo občutek, kot da bi se znašli v preteklosti. Mesto je dobesedno živi muzej zgodovine, kjer vsak vogal odstira nov pogled v preteklost.
Trogir ostaja edinstveno okno v preteklost, ki ga sodobno življenje ni zameglilo. To je mesto, kjer lahko obiskovalci globoko vdihnejo zgodovinski duh in občudujejo arhitekturno mojstrovino srednjeveškega časa.
Trogir z okolico je gospodarsko raznoliko območje, kjer preplet različnih dejavnosti prispeva k lokalnemu gospodarstvu. Vsekakor je na prvem mestu turizem, saj je Trogir ena bolje poznanih turističnih destinacij vzhodne jadranske obale. Obiskovalce privablja bogata zgodovinska dediščina s slikovitimi ulicami in lepo obalo. Obiskovalci, ki se nastanijo v hotelih, apartmajih in zasebnih namestitvah, najbolje prispevajo k lokalni ekonomiji, potniki z razkošnih jaht pa poskrbijo za odmevnost tega čudovitega kraja.
Zaradi svoje obalne lege imata pomembno vlogo v gospodarstvu kmetijstvo in ribištvo. Ulov različnih vrst rib zagotavlja svežo morsko hrano predvsem za lokalno porabo domačinov in gostov. Kmetijstvo v okolici Trogirja sloni na oljkah, grozdju, agrumih in zelenjavi. Oljčno olje in vino sta znana lokalna proizvoda, ki se ponujata tudi v obliki spominkov.
Pomemben del gospodarske aktivnosti in podpora že navedenemu so trgovine, tržnica, obrtna podjetja in gostinski lokali. Lokalni obrtniki in podjetniki se ukvarjajo s proizvodnjo tradicionalnih izdelkov, kot so ročno izdelane obrti, keramika, tekstilni izdelki, s tem pa ustvarjajo delovna mesta ter ponujajo izdelke in storitve, ki zadovoljujejo potrebe domačinov in obiskovalcev.
Včasih smo bili obsojani, da kažemo premalo domoljubja, ker ne preživljamo poletnih počitnic doma. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga slabih šest tisoč kilometrov, slovenska je več kot stokrat krajša. Jasno, da imamo tam več možnosti najti svoj idilični zalivček ali vsaj prostor za razprostiranje brisače.
Naša razvajenost je kriva, da smo si tokrat izbrali destinacijo, ki poleg sinjega morja in obilja plaž ponuja tudi nekaj čarobnih zgodovinskih mest – Srednjo Dalmacijo. Za izhodišče smo si izbrali slikoviti Trogir, od tam pa potem z avtom ali barko “odplavali” še po okolici. V tej seriji zapisov se tako osredotočam še na osupljivi Split in očarljivi Primošten.
Vsa tri mesta, čeprav so različna tako po velikosti kot gospodarskem pomenu, povezuje ena skupna dejavnost – turizem. To so mednarodno poznane turistične destinacije, ki zaradi svoje priljubljenosti v sezoni že skorajda pokajo po šivih. Vendar je to povsem razumljivo – bogata zgodovinska dediščina, očarljiva antična in srednjeveška mestna jedra ter slikovita obala so glavni razlog privlačnosti, ki je ne moremo prezreti.
Ponoči je dodobra namočilo širšo okolico. Menda je še najbolj koristilo oljkam, za katere so se domačini že bali. Vlaga se še čuti v zraku. Čeprav gremo domov, pa se nam ne mudi, zato smo si izbrali še en vmesni cilj – Primošten.
In glej si ga no – vreme nas je nagradilo! Posijalo je sonce in nam pred prihodom v vmesni cilj ponudilo čudovit panoramski pogled. Nekaj o Primoštenu bom verjetno še kdaj napisal, saj je zelo lepo ohranjeno mestece. Najbolj sem bil presenečen nad velikim številom kamnitih hiš in streh. Ozke ulice so pa itak venomer zavite, da se lažje izgubiš in hitreje zaviješ v katero od mnogih konob. Celo vetru se v ovinkih zrola in izgubi moč.
Sprehodili smo se od parkirišča skozi trg po desni cesti gor do cerkve na sredini polotočka in po levi strani spet dol. Kaj dosti več mesteca menda ni. Po stari navadi (relativno novi, otroka doma nista nikdar lačna) se moramo seveda nekje tudi ustaviti, ker se javljata želodčka. Glavno jed smo užili kar na glavnem trgu zgoraj, za poobedek pa smo potem zavili še ob obali.
Ko se vrnemo na parkirišče, pa presenečenje – listek za brisalcem. “Obavijest o počinjenom prekršaju” je bila zatlačena tako globoko, da je iz avta sploh ne bi mogel videti. Ne me basat, saj sem parkiral na uradnem parkirišču! Hm, zakaj je pa obvestilo mokro? In se je izkazalo, da je obvestilo včerajšnje. Ampak saj včeraj sem tudi plačal. Tega nikakor nisem mogel razumeti, od presenečenja mi je šla še hrvaščina težko od rok. “Parkiral naj bi, kjer znak to prepoveduje.” Bože, saj sem komaj našel eno luknjo, zaparkirano je bilo spredaj in zadaj, plačal sem parkirnino, zdaj me pa zaj…! Pokvariti mi hočete dopust!
Res so mi ga! Navigacija je povedala, da bomo rabili do doma pet ur in pol (v Trogiru, ki je dlje od Maribora, je pisalo samo pet ur). Kaj češ, če smo se tako odločili, pa pojdimo. In potem se je tistih pet ur vsako uro zmanjšalo samo za pol ure. Kolona na kolono, ki se je ustavljala, vozniki so plesali z leve na desno kot muhe, vse skupaj pa ni bilo za nikamor. Doma sem videl, da je bila povprečna hitrost vožnje 55 km/h. Morda pa je res bolj ekonomično z navadno leseno barkačo…
O obisku Splita smo se pogvarjali med načrtovanjem dopusta, ne pa tudi, kdaj konkretno bi to izvedli. Ko pa je sinko zjutraj izjavil, da mu ni do kopanja, je bila odločitev hitro sprejeta – danes gremo v prestolnico Dalmacije. Kako? Prejšnja leta z avtom, ampak dolgotrajno iskanje parkirišča in potem pešačenje v vročini do splitske Rive me nikakor ne veseli. K sreči imamo zgovorno gazdarico, saj veste? Povedala je, kje v Trogiru stoji ladjica za Split, kje v Splitu pristane, po internetu sem si ogledal odhode in v poznem jutru smo se odpravili, opremljeni samo s plastenkami vode in sokov.
Dobra ideja – vožnja z barko je prav gotovo bolj zanimiva kot z avtom. Ogledovali smo si obalo, iskali, kje smo že bili, razmišljali, kam bi še lahko šli v prihodnjih dneh, pod tendo je pihljal veter, pristali pa smo na robu Rive. Noro, minuta hoda do Dioklecianove palače!
Res imam posebno družino. Še nisem dobro obesil fotoaparata za vrat, ko so se že začeli pogovarjati, kje je kakšna dobra konoba, ker so vsi lačni. Kaj pa arhitekturni detajli tule in tam? Žena se je še delala, da razume, in držala pred sabo telefon ter fotografirala, mala dva pa sta se samo ozirala, kje bi imeli dober krompirček. Drugega namreč v neznanem okolju ne jesta.
Obcestna taverna ni bila na prvi pogled nič posebnega. Morda ime – Boom zalogajnica. Ko sem vprašal po pomfritu, se mi je natakar samo nasmehnil, potem pa dojel. Za malo? je vprašal. Za oba. Pa seveda bomo naredili, le izvolite. Na meniju ga sicer ni bilo, imeli pa so vse drugo. Pri tridesetih stopinjah v senci nama ni bilo do velikega obroka, pa sva sebi naročila solato, Olesya sipino, jaz tunino. Heureka! Pa kako sem lahko jaz tako srečen??
Tole je bila nesporno najboljša tunina solata mojega življenja. Le kako bi lahko izvedel za recept? Tuna je bila marinirana, dodatek vse zelenjave pa je dodal bogastvo okusa, da sem s težavo ženi dovolil enkrat nabosti. Samo za pokušino! Tudi njena solata je bila dobra, ampak sam sem se že dobro odločil. Piko na i pa je dal natakar, ki nas je ob strežbi še zabaval s svojo “slovenščino”. Prav kmalu sem ugotovil, da govori prav vse jezike na svetu, saj so bile mize zelo internacionalno zasedene.
Vožnja nazaj kljub plovbi po morju ni bila več tako zanimiva, potreboval sem kar nekaj živcev, da sem zdržal z animacijo otrok. K sreči traja plovba do Trogira samo eno urico, saj je živcev skoraj zmanjkalo 😉
